KAJ JE HOMEOPATIJA

Homeopatija je sistem zdravljenja, ki ga je v začetku 19. stoletja razvil nemški zdravnik dr. Samuel Hahnemann (1755 - 1843). To je empirična medicina, ki sloni na načelu podobnosti in zdravljenjenju z zdravili, ki se zelo razlikujejo od klasičnih zdravil, ki jih uporablja šolska medicina. Hahnemann je prišel na idejo zdravljenja podobnega s podobnim (latinsko: similia similibus curentur) na osnovi lastnih opazovanj, ko je na sebi preizkušal skorjo kininovca (zdravilo proti malariji), potem pa je to načelo potrdil še z drugimi zdravili. Razvil je lasten način priprave in sistematičnega preizkušanja zdravil, česar medicina do takrat ni poznala. Kljub velikemu odporu takratne šolske medicine, se je glas o homeopatiji razširil po celem svetu.

 

Homeopatska zdravila torej pripravljamo, preizkušamo in predpisujemo na specifičen način.

 

 

Priprava homeopatskega zdravila

 

Homeopatska zdravila pripravljamo iz naravnih snovi mineralnega, rastlinskega ali živalskega izvora. Pripravljamo jih tako, da izhodno snov postopoma redčimo in pretresamo v enakem razmerju. Topilo je voda ali raztopina alkohola, pri netopnih snoveh pa za redčenje uporabljamo mlečni sladkor (pretresanje v tem primeru nadomešča trituracija). Postopek zaporednega redčenja in pretresanja imenujemo potenciranje, tako pripravljena zdravila pa potencirana zdravila. Redčenje poteka v razmerju 1:10 (to imenujemo D potence), 1:100 (to imenujemo C potence) ali v razmerju 1:50.000 (to imenujemo LM ali Q potence).

 

 

Preizkus homeopatskega zdravila

 

Preden lahko neko homeopatsko zdravilo uporabimo pri zdravljenju, moramo narediti preizkus zdravila. Preizkuse zdravil v homeopatiji izvajamo na zdravih prostovoljcih in ne na bolnikih. Namen preizkusa zdravila je ugotoviti, katere simptome povzroča in ne katere bolezni zdravi. To je pomembna razlika v primerjavi s klasičnimi zdravili, ki povsem spremeni pristop k zdravljenju, možnosti zdravljenja in učinkovitost zdravljenja, pa tudi samo razumevanje bolezni.

 

Ko imamo celoten popis telesnih in duševnih simptomov preizkušenega homeopatskega zdravila, je to zdravilo na voljo za zdravljenje.

 

Preizkusi homeopatskih zdravil so natančno dokumentirani, rezultati preizkusov pa so zbrani v homeopatskih materijah medikah, ki jih uporabljamo, ko izbiramo homeopatsko zdravilo.

 

 

Predpis homeopatskega zdravila

 

Homeopatska zdravila predpisujemo na osnovi načela podobnosti, ki je v homeopatiji univerzalno pravilo zdravljenja. Ne glede na bolezen je torej način izbire homeopatskega zdravila vedno enak. Pri homeopatskem zdravljenju izberemo tisto homeopatsko zdravilo, ki je v preizkusu zdravila na zdravih prostovoljcih povzročilo podobne simptome, kot jih ima bolnik. Govorimo o podobnosti, ne o enakosti simptomov, pri čemer so najbolj pomembni dobro diferencirani, redki in nenavadni simptomi oziroma tako imenovani individualni ali karakteristični simptomi. Patognomonični simptomi, na osnovi katerih postavimo klasično medicinsko diagnozo in so skupni bolnikom z določeno diagnozo, so za izbiro homeopatskega zdravila večinoma neuporabni.

 

Načelo podobnosti je pravzaprav na zdravljenje apliciran zakon o akciji in reakciji. Z generiranjem bolezni podobnih simptomov v zelo blagi obliki (kar nam omogočajo potencirana zdravila) sprožimo nasprotno reakcijo organizma in s tem omogočimo proces zdravljenja.

 

Takšen pristop k zdravljenju nam omogoča, da z enim zdravilom pokrijemo tako telesne kot duševne simptome bolnika. Z enim zdravilom torej pokrijemo celotno bolezensko sliko in spodbudimo zdravljenje na različnih ravneh hkrati.

 

S tem se nam odpre tudi pot k zdravljenju kroničnih bolezni, ki nikoli niso samo lokalna težava, tudi če so videti omejene samo na določen organ ali na določen del telesa. Kronična bolezen vedno vpliva na celoten organizem in spremeni njegovo ravnovesje v celoti. S klasičnimi zdravili, ki delujejo na določen biokemijski proces v organizmu, takšne bolezni nikoli ne moremo ozdraviti. Zato je šolska medicina pri kroničnih boleznih povsem nemočna. Homeopatska oziroma potencirana zdravila se v biokemijske procese organizma neposredno ne vpletajo in mogoče prav zaradi tega omogočijo pravo zdravljenje.

 

Homeopatsko zdravilo izbiramo individualno

 

Homeopatsko zdravilo izbiramo individualno, za vsakega bolnika posebej. Ker ga izbiramo na osnovi simptomov specifičnih za posameznega bolnika, lahko bolniki z enakimi diagnozami dobijo povsem različna homeopatska zdravila. Ker diagnoza bolezni ni podatek na osnovi katerega bi lahko izbrali pravo homeopatsko zdravilo, tudi preizkušanje učinkovitosti homeopatskih zdravil na tej osnovi ni mogoče.

 

Za homeopatska zdravila vemo kakšni so njihovi učinki in kako jih predpisujemo, da dobimo želen rezultat, ne poznamo pa mehanizma njihovega delovanja. To je bilo jasno tudi Hahnemannu, ki pa je menil, da to ni bistveno, saj je najbolj pomembno to, da znamo bolnika ozdraviti, kar je tudi edini namen homeopatije in edina prava naloga zdravnika.